Trajnostni razvoj
Koncept trajnostnega razvoja se nanaša na pripravo razvojne politike, ki izpolnjuje gospodarske, družbene in okoljske potrebe družbe v smislu blaginje v kratkoročnem, srednjeročnem in zlasti dolgoročnem obdobju. Temelji na predpostavki, da mora razvoj izpolniti potrebe današnje družbe, ne da bi bila pri tem ogrožena dobrobit prihodnjih generacij. To v praksi pomeni, da je treba ustvariti razmere za dolgoročni gospodarski razvoj in hkrati zagotoviti spoštovanje okolja.
Trajnostni razvoj je krovni cilj EU, ki je pripravila tudi lastno strategijo trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj je ključno načelo kohezijske politike. Opredeljen je v uredbi o skupnih določbah, ki določa okvir politike za vse programe, sofinancirane iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb sedanjih generacij, ne da bi ogrozil sposobnost bodočih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe - z drugimi besedami, boljše kakovosti življenja za vse, zdaj in za prihodnje generacije. Ponuja vizijo napredka, ki vključuje takojšnje in dolgoročne cilje, lokalno in globalno ukrepanje ter obravnava socialna, gospodarska in okoljska vprašanja kot neločljive in soodvisne sestavine človeškega napredka.
Trajnostnega razvoja ne bodo prinesle le politike: na splošno jih mora sprejeti družba, ki vodi načelo številnih odločitev, ki jih vsak državljan sprejema vsak dan, ter velike politične in gospodarske odločitve, ki jih je treba sprejeti. To zahteva globoke spremembe v razmišljanju, v gospodarskih in socialnih strukturah ter v vzorcih potrošnje in proizvodnje.
Nedavni pregledi strategije EU za trajnostni razvoj (EU SDS)
EU je v zadnjih letih trajnostni razvoj vključila v širok spekter svojih politik in je zlasti prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika. Hkrati na mnogih področjih obstajajo nevzdržni trendi, zato je treba njihova prizadevanja okrepiti.
Poleg tega Komisija (Eurostat) izvaja dvoletno poročilo o spremljanju trajnostnega razvoja in skupaj z državami članicami nenehno razvija in izboljšuje kazalnike trajnostnega razvoja.
Evropski svet je decembra 2009 potrdil, da "trajnostni razvoj ostaja temeljni cilj Evropske unije v skladu z Lizbonsko pogodbo in strategija bo še naprej zagotavljala dolgoročno vizijo in predstavljajo splošen okvir politike za vse politike in strategije Unije.
Številni nevzdržni trendi zahtevajo nujne ukrepe: potrebna so velika dodatna prizadevanja za zajezitev in prilagajanje podnebnim spremembam, za zmanjšanje visoke porabe energije v prometnem sektorju in za odpravo sedanje izgube o biotski raznovrstnosti in naravnih virih. Za prehod v varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in z majhnimi vložki bo treba v prihodnje okrepiti poudarek. Prednostne ukrepe bi bilo treba natančneje določiti v prihodnjih pregledih. Upravljanje, vključno z izvajanjem, spremljanjem in okrepiti bi bilo treba mehanizme, na primer s jasnejšimi povezavami s prihodnostjo Strategija EU 2020 in druge medsektorske strategije.
V EU je ključno vprašanje vključiti razmišljanje o trajnostnem razvoju v različne dele strategije Evropa 2020. Strategija, ki je bila sprejeta leta 2010, je prispevala k izhodu Evrope iz krize in postavitvi temeljev za bolj trajnostno prihodnost, ki bo temeljila na pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Ključna področja za integracijo so t.i. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), prek energetske unije in podnebne politike, predvsem pa na področju krožnega gospodarstva.
Trajnostni razvoj je svetovni problem; zato je treba njena načela širše izvajati v mednarodni politiki sodelovanja in razvoja.
Družbena odgovornost podjetja (DOP) - Corporate Social Responsibility (CSR)
Najpogosteje je družbena odgovornost podjetij na ravni EU definirana kot koncept, znotraj katerega podjetja na prostovoljni ravni vključujejo skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Po standardu družbene odgovornosti ISO 26000 pa je odgovornost organizacije za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim etičnem ravnanjem:
- prispeva k trajnostnemu razvoju,
- upošteva pričakovanja deležnikov,
- je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ter
- je integrirana v celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih (ISO 26000, 2010).
Prav tako standard za boljše razumevanje predstavlja organizacijam sedem osrednjih tem oz. vsebin družbene odgovornosti podjetij, ki pa jih je potrebno obravnavati celovito in soodvisno:
Čeprav mnogi koncepta trajnostni razvoj in družbena odgovornost zamenjujejo in je med njima tesna povezava, sta to različna koncepta.
Pri trajnostnem razvoju gre za zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij, medtem ko se družbena odgovornost nanaša na organizacije, lahko tudi posameznike, v našem primeru pa na podjetja. Opredeljuje odgovornost do širšega okolja, njen cilj pa je prispevati k trajnostnemu razvoju.
Turizem je množični družbeni pojav, ki pušča sledi v prostoru, v katerem se pojavlja, v dejavnostih, ki sodelujejo pri njegovem razvoju, in na ljudeh, ki sooblikujejo turistično ponudbo. Pospešuje gospodarski razvoj tako v razvitih kot mnogih manj razvitih državah sveta, vpliva na okolje, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, življenje domačinov in počutje turistov. Turizem je lahko obremenjujoč za okolje.
Negativni učinki turizma so opazni na območjih z velikim številom turistov na majhnem prostoru (množični turizem). Zaradi velikega števila turistov se močno povečata poraba vode in količina odpadkov, obremenjenost čistilnih naprav, povečan promet onesnažuje ozračje, več je hrupa, izgradnja različnih objektov lahko povzroči erozijo tal, močno se spremeni tudi videz pokrajine.
Zato je zelo pomembno zavedati se odgovornosti podjetja in se odločiti zmanjšati lastne vplive na okolje in se usmeriti v takšne oblike turizma, ki omogočajo trajnostni oziroma sonaravni razvoj turističnih območij.
