Kako drugod po Evropi upravljajo obisk naravno občutljivih območij? Kako organizirajo delo naravovarstvenih nadzornikov? Kako povezujejo lokalne podjetnike z zavarovanimi območji? In katere njihove rešitve bi lahko uporabili tudi pri nas?
GreenParks je mednarodni projekt prav zato, ker vseh odgovorov ni treba iskati od začetka.
V projektu sodelujejo partnerji iz Slovenije, Estonije, Portugalske, Latvije, Hrvaške in Grčije. Eden pomembnih delov sodelovanja so študijski obiski in izmenjava dobrih praks.
Toda prenos dobre prakse ne pomeni preprostega kopiranja.
Rešitev, ki dobro deluje na estonskem otoku ali v latvijskem parku, ne bo nujno v enaki obliki delovala na Planinskem polju, Pivških presihajočih jezerih ali na območju Snežnika.
Vrednost mednarodnega sodelovanja je predvsem v tem, da vidimo, kako so se podobnih izzivov lotili drugi.
Kaj jim je uspelo? Kaj ni? Kako so vključili lokalno prebivalstvo? Kako so organizirali upravljanje obiskovalcev? Kako so povezali varovanje narave z gospodarskim razvojem?
Projekt predvideva študijske obiske pri tujih partnerjih prav z namenom prenosa znanja in dobrih praks na področjih, ki jih partnerji razvijajo skozi projekt.
Pridobljeno znanje se nato lahko prilagodi lokalnim razmeram.
In prav to je ena največjih vrednosti evropskega sodelovanja: ne gre samo za to, da pokažemo, kaj delamo mi, ali pogledamo, kaj delajo drugi.
Pomembno je, da se vrnemo domov z boljšim vprašanjem:
Kaj od tega bi lahko pri nas naredili drugače – in bolje?
