Tretja delavnica GreenParks: kako razvijati turizem v prostoru, ki ga želimo ohraniti?
V torek, 29. septembra, smo v Ilirski Bistrici izvedli tretjo in zadnjo delavnico razvojnega programa GreenParks. Po tem, ko so udeleženci na prvih dveh srečanjih razvijali svoje poslovne ideje, spoznavali ciljne skupine ter z umetno inteligenco raziskovali trg in preverjali svoje zamisli, smo se na zaključnem srečanju posvetili vprašanju, kako turistični produkt razvijati v prostoru, ki ga želimo ohraniti.
Prvi del srečanja je potekal v obliki delavnice, ki jo je vodila Špela Polak Bizjak. Špela ima 28 let izkušenj na področju varstva narave in okolja, razvoja trajnostnih rešitev ter upravljanja družbenih tem. Sodelovala je z gospodarstvom, vladnimi in nevladnimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi v Sloveniji in tujini.
Udeleženci so spoznali osnove sistema varstva narave v Sloveniji, različne vrste zavarovanih območij in območja Natura 2000. Poseben poudarek je bil na tem, kaj zakonodaja in posamezni varstveni režimi pomenijo za podjetnike in turistične ponudnike, ki želijo svojo dejavnost razvijati v naravno občutljivem okolju.
Pri razvoju turističnega produkta na zavarovanem območju ni dovolj le poznavanje prostora. Pomembni so tudi pravočasno sodelovanje z upravljavci območij in drugimi pristojnimi ustanovami, povezovanje z lokalnimi ponudniki ter vključevanje skupnosti. Udeleženci so spoznali tudi spletne vire in pripomočke, s katerimi lahko preverijo naravovarstvene značilnosti posameznega območja ter morebitne omejitve, ki jih morajo upoštevati.
Delavnica se je nadaljevala z razmislekom o trajnostnem turizmu, ki povezuje okoljski, družbeni in ekonomski vidik razvoja. Govorili smo o nosilni zmogljivosti prostora, razprševanju obiska skozi leto in med različne lokacije, oblikovanju manjših in kakovostnejših skupin ter vključevanju lokalnih ponudnikov. Dotaknili smo se tudi vprašanja, kako obiskovalcem predstaviti občutljivost naravnega okolja in jih spodbuditi k odgovornemu ravnanju.
V drugem delu je sledila okrogla miza z Vesno Stanić, ki ima dolgoletne izkušnje na področju komuniciranja, razvoja turističnih produktov, organizacije dogodkov, projektnega dela in outdoor turizma. S konkretnimi primeri iz prakse je pokazala, s kakšnimi izzivi se srečujejo turistični ponudniki in lokalne skupnosti, ko se turistična dejavnost razvija na zavarovanih in drugih naravno občutljivih območjih.
Predstavila je razvoj gorskokolesarskega produkta Trans Julius in spregovorila o njegovi življenjski poti, prilagajanju spremembam v outdoor turizmu ter pomenu sodelovanja z lokalno skupnostjo. Drugi primer se je nanašal na urejanje soteskanja v Logu pod Mangartom na območju Triglavskega narodnega parka, kjer so se soočali z neorganiziranim izvajanjem dejavnosti, vplivi na prostor in vprašanjem, kako naj lokalna skupnost sodeluje pri upravljanju turističnega obiska.
Primeri so pokazali, da trajnostna rešitev ne nastane čez noč, temveč skozi sodelovanje in usklajevanje potreb različnih deležnikov. Turistični produkti se morajo odzivati na spremembe, upoštevati zmogljivosti prostora ter ustvarjati koristi tudi za lokalno skupnost.
Osrednje vprašanje zaključnega srečanja je bilo, ali turistični produkt prostor samo uporablja ali mu tudi nekaj vrača. Odgovoren turistični produkt mora poleg kakovostne izkušnje za obiskovalca upoštevati naravne omejitve, prispevati k lokalnemu gospodarstvu in čim bolj zmanjšati negativne vplive na okolje ter življenje prebivalcev.
S tretjo delavnico smo zaključili prvi sklop razvojnega programa GreenParks. Udeleženci so skozi tri srečanja svoje začetne ideje postopoma razvijali v konkretnejše poslovne modele. Najprej so opredelili problem, ki ga želijo rešiti, in kupca, ki mu je njihov produkt namenjen. Na drugi delavnici so s pomočjo umetne inteligence raziskovali trg, konkurenco in potrebe ciljnih skupin, na zaključnem srečanju pa so svoje zamisli preverili še z vidika prostora, narave in lokalne skupnosti.
Cilj programa je razvoj turističnih produktov in storitev, ki bodo poslovno izvedljivi, zanimivi za obiskovalce ter odgovorni do naravnega okolja in ljudi, ki v njem živijo.
